KAJ JE ŽE Z MODRIMI ŽABAMI NA LJUBLJANSKEM BARJU?

Plavček (Rana arvalis) je zelo karizmatična vrsta dvoživke. Posebej zanimiva je v obdobju razmnoževanja. Takrat se samci obarvajo v živo modro barvo, mrestenje pa poteka skupinsko in le nekaj dni. Pogled na kopico modrih žab je nekaj posebnega in privablja številne ljubitelje narave in naravoslovne fotografe, kar pa ima lahko nanje tudi negativne vplive.

Pretirano obiskovanje plavčkov na mrestišču je za njih stres in predstavlja motnjo. Par v paritvenem objemu (t.i. ampleksus) se lahko zaradi motenj prehitro loči, kar vodi v to, da samica odloži neoplojena jajca. Vsaka samica ima namreč eno samo priložnost da odloži mrest v enem letu. S pogostimi motnjami se število neoplojenih mrestov povečuje. Zato je ključnega pomena, da imajo plavčki na voljo primerna mrestišča brez motenj, da je negativen vpliv človeške prisotnosti čim manjši.

Plavčki so razširjeni predvsem v severni in vzhodni Evropi, v Sloveniji pa so znani iz Prekmurja, dela Štajerske in Dolenjske. Šele leta 2010 so bili najdeni na Ljubljanskem barju, kar je bilo presenetljivo odkritje. Po prvih raziskavah je postalo jasno, da je populacija zelo majhna in zaradi tega kritično ogrožena.

V projektu LIFE AMPHICON se bomo posvetili tudi izboljšanju življenjskega okolja plavčkov na Ljubljanskem barju. V okviru akcije C.5 – Ponovljivost in prenosljivost projektnih rešitev in rezultatov smo se zavezali k izvajanju ukrepov za izboljšanje stanja te vrste na Ljubljanskem barju. Priprave na izvedbo akcije so se začele jeseni 2023 v Krajinskem parku Ljubljansko barje. S sodelovanjem strokovnjakov za plavčke načrtujemo gradnjo desetih novih mrestišč in preučujemo možnosti izboljšanja kopenskega habitata za te izjemne dvoživke. Izvedbo ukrepov na terenu načrtujemo konec leta 2024. 

Foto: A. Bolčina, K. Drašler, M. Jakopič