Promet in ceste vplivajo na populacijo dvoživk na štiri načine: zmanjšujejo površino in kakovost njihovih habitatov, povečujejo njihovo smrtnost zaradi trkov z vozili, preprečujejo njihov dostop do virov in habitatov na nasprotni strani cestišč ter drobijo njihove populacije na manjše in ranljivejše dele. Dvoživke predstavljajo najpogostejšo skupino žrtev na cestah. Po opravljenih cestnih ekoloških študijah vretenčarjev naj bi predstavljale kar 60–90 % vseh tamkajšnjih žrtev.
Trajni ukrepi za dvoživke na cestah so sestavljeni iz treh glavnih tehničnih rešitev: podhodov za dvoživke, ki prečkajo glavno cesto, usmerjevalnih ograj na obeh straneh ceste in z mrežo pokritih podhodov pod cestnimi križišči z manj intenzivnim prometom. Vse rešitve bodo ob upoštevanju splošnih smernic za vsak cestni odsek podrobno opredeljene v projektni dokumentaciji.
Po mednarodnih smernicah so najboljši podhodi za dvoživke pravokotne oblike, pri čemer je pomembna tudi njihova širina. Do 20 m dolgi pravokotni predori naj bi tako po priporočilih merili 1 x 0,75 m. Zelo pomembna je tudi priporočena razdalja med sosednjimi predori, ki je odvisna od ciljnih vrst. Pri velikem pupku ne sme presegati 30–50 m.
Za popolno funkcionalnost in učinkovitost podhodov so potrebne obcestne usmerjevalne ograje, saj živali vodijo k vhodom v predore ter jim onemogočajo dostop do ceste. Ograje bodo postavljene blizu cest, saj se bo s tem zmanjšala dolžina podhodov. Konci ograj bodo morali biti v obliki črke U, da se bodo dvoživke z njihovo pomočjo obrnile nazaj v smeri podhodov. Ob tem bodo morali biti zgornji robovi ograj ukrivljeni, da se bo dvoživkam preprečilo, da bi jih prešle.
V skladu s priporočili bodo podhodi za dvoživke s trajnimi ograjami izvedeni na 4 (od 13) najbolj problematičnih daljših cestnih odsekov v Sloveniji, od katerih se vsi nahajajo na Natura 2000 območjih, pri čemer bo projektna dokumentacija zanje pripravljena v sklopu akcije A.2:
Cesta R3-647, odsek 1368 Mlačevo–Rašica na Radenskem polju
Cesta R3-642, odsek 1146 Vrhnika–Podpeč v Bistri na Ljubljanskem barju
Cesta R3-642, odsek 1146 Vrhnika–Podpeč pri Paku–Goričici na Ljubljanskem barju
Cesta R3-642, odsek 1147 Podpeč–Ig med Jezerom in Podkrajem na Ljubljanskem barju
Končna projektna dokumentacija (A.2) bo služila kot osnova za javni razpis, na katerem bodo izbrani izvajalci za izvedbo projektov.
Da se bo izognilo motnjam dvoživk med njihovimi selitvami preko cest, se bodo vsa gradbena dela izvajala v obdobju, ko je teh najmanj. Gradnjo bo nadzoroval gradbeni inženir, odgovoren za ustrezno izvedbo projektov, ter CKFF, ki bo nadziral funkcionalnost izvedenih ukrepov z vidika dvoživk.
Po končani izvedbi podhodov za dvoživke s trajnimi ograjami bo DRSI kot odgovorni javni deležnik pripravil načrte vzdrževanja. Ti bodo zagotovili, da bodo za naslednja leta za vse odseke sklenjene koncesijske pogodbe za vzdrževanje cest.