D1.1 MONITORING HABITATOV DVOŽIVK
Ob koncu projekta bo uspešnost vseh novo vzpostavljenih in obnovljenih vodnih habitatov v kombinaciji z obnovljenimi kopenskimi habitati ovrednotena na podlagi izboljšanja stanja ohranjenosti dvoživk na projektnih območjih. Metode ovrednotenja bodo usklajene med državami, vključenimi v projekt. Metode, cilji ter kazalniki spremljanja bodo za vsako projektno območje v akcijskih načrtih natančno opisani na začetku projekta. Kazalniki, ki jih je treba spremljati, bodo tako enaki kot v raziskavi izhodiščnega stanja. Glavna kazalnika bosta:
- velikost populacij ciljnih vrst (rezultat letnega monitoringa),
- površina in kakovost kopenskih habitatov na vseh projektnih območjih (v času trajanja projekta se ga bo spremljalo dvakrat).
Končni seznam kazalnikov bo temeljil na izhodiščnem stanju in akcijskih načrtih, vezanih na posamezna projektna območja v prvih dveh letih projekta (A.1). Izrednega pomena bo monitoring razmnoževalnega uspeha in populacijske dinamike ciljnih vrst, kar bomo spremljali vsako sezono med letoma 2022 in 2026. Najpomembnejša bo opredelitev, pod katerimi pogoji je razmnoževanje uspešno (razvoj od jajčeca do preobrazbe) in pod katerimi ni. To bo namreč omogočilo sprotno podrobno prilagajanje ukrepov za dosego varstvenih ciljev.
D1.2 MONITORING PODHODOV IN VAROVALNIH OGRAJ ZA DVOŽIVKE
Glavni namen akcije je spremljanje učinkovitosti varovalnih in usmerjevalnih ograj ter v kolikšni meri dvoživke uporabljajo podhode za prečkanje ceste. V ta namen bomo spremljali gibanje dvoživk ob varovalnih in usmerjevalnih ograjah in preverjali uporabo podhodov. Spremljali bomo:
- odrasle dvoživke, ki se selijo proti mrestiščem,
- odrasle dvoživke, ki se vračajo iz mrestišč proti prezimovališčem in
- nedavno preobražene mlade dvoživke, ki se prvič selijo iz vodnih v kopenske habitate.
Monitoring bo bolj intenzivno potekal v spomladanskem obdobju, izvajali pa ga bomo tudi v poletnem obdobju, ko se razširjajo mladi osebki in v jesenskem obdobju, ko se dvoživke selijo v prezimovališča. Jesenski monitoring je še posebej pomemben za spremljanje stanja velikega pupka (Triturus carnifex), saj je za to obdobje zabeležena njihova večja aktivnost na cestah.
Enkrat letno se bo pregledalo tudi tehnično ustreznost in način vzdrževanja podhodov, varovalnih in usmerjevalnih ograj za dvoživke. Pred začetkom spomladanskih selitev dvoživk je pomembno preveriti ali so ograje in podhodi poškodovani zaradi vremenskih vplivov, vandalizma, obremenitve v cestnem prometu ter izvesti vzdrževalna dela, kot so na primer odstranjevanje rastlinja, odpadkov, zemlje, kamenja in drugega materiala.
D1.3 MONITORING KREPITVE POPULACIJE
Za doseganje projektnih ciljev se bo sproti ocenjevala učinkovitost vseh predvidenih varstvenih ukrepov. To bo v določenih primerih omogočalo podrobnejšo prilagoditev načrtovane izvedbe ali pa oblikovanje novih projektnih pristopov za doseganje največjega možnega učinka v danih okoliščinah.