Opis vrste
Plavčka ali barjansko žabo (Rana arvalis) uvrščamo v rod rjavih žab. Zanj je značilna rjava obarvanost hrbtne strani in belo obarvan trebuh z majhnimi temnimi pikami na grlu. Spoznamo ga po kratki in koničasto oblikovani glavi. V obdobju parjenja so samci obarvani modro, imajo močnejše sprednje okončine z razvito črno oprijemalno blazinico na prvem prstu in podkožne nabrekline, ki nastanejo zaradi zastajanja limfne tekočine. Odrasli osebki, ki spolno dozorijo v tretjem letu starosti, se v vodi zadržujejo le kratek čas med obdobjem razmnoževanja, od marca do aprila, ko so aktivni noč in dan. Takoj po razmnoževanju se preselijo v poletna bivališča, tudi do kilometer daleč, kjer se prehranjujejo z različnimi kopenskimi nevretenčarji. Večina plavčkov prezimuje na kopnem.
Življenjski prostor
Plavčki naseljujejo nižinske močvirne travnike in poplavne gozdove ob velikih rekah, z gosto mrežo različnih začasnih ali stalnih stoječih voda brez rib, kot so na primer močvirija, mrtvice in mlake. Izogibajo se intenzivno obdelanim kmetijskim površinam.
Ogroženost
Plavčka ogroža izguba primernih habitatov zaradi sečnje velikih enotnih površin poplavnih gozdov, izsuševanje in zasipavanje stoječih voda, spreminjanje hidroloških razmer vodotokov ter s tem preprečevanje poplavljanja travnikov, pogozdovanje mrtvic ter občasnih strug v gozdu, intenzifikacija kmetijstva in urbanizacija. Izredno je občutljiv na spremembe v kakovosti vode, ki je posledica uporabe pesticidov, intenzivnega gnojenja in onesnaževanja zaradi odlaganja odpadkov. V času paritvenega obdobja jih ljudje pogosto vznemirjajo na mrestiščih zaradi modre obarvanosti samcev.
