Za velikega severnega pupka (Triturus cristatus) je značilna črna ali rjava obarvanost hrbta, na kateri so opazne temne lise in številne bele pike na bokih. Trebušna stran je rumena ali oranžna s črnimi pikami, grlo pa je običajno črno z belimi pikami. Veliki severni pupki se na mrestišča odpravijo med februarjem in majem, kjer se zadržijo tudi do nekaj mesecev.
Velikega severnega pupka lahko najdemo v iglastih, listnatih in mešanih gozdovih, na jasah in gozdnih robovih, grmovjih in mejicah ter na travnikih. Poseljujejo tudi poplavne doline z gostim rastlinstvom. V času parjenja se selijo v stoječe vode kot so mlake, jezera, kanali in jarki, redko pa poseljujejo počasi tekoče vode.
Velikega severnega pupka najbolj ogroža izguba primernih vodnih in kopenskih habitatov. Številčnost velikega severnega pupka v Evropi upada. Tako odrasli, kakor tudi ličinke so izredno občutljivi na kakovost voda. Veliki severni pupki ne naseljujejo vodnih habitatov z ribami, saj njihove ličinke v primerjavi z drugimi vrstami pupkov v vodah preživijo dlje časa in je posledično verjetnost plenjenja s strani rib večja. Populacije so ogrožene zaradi onesnaženja voda, izsuševanja stoječih voda, krčenja gozdnih površin in urbanizacije.