Opis vrste
Veliki pupek (Triturus carnifex) je največja vrsta pupkov v Evropi. Prepoznamo ga po svetlo rjavi do temno sivi obarvanosti hrbta s temnimi pegami in rumeno oranžnem trebuhu z značilnim vzorcem nepravilno oblikovanih pik. Na temnem grlu so opazne številne drobne bele pike. Razlika med spoloma je opazna v obdobju parjenja, ko imajo samci značilen kožnat, visok in izrazito nazobčan hrbtni greben. Samice in mladi osebki nimajo hrbtnega grebena, pogosto pa imajo vzdolž hrbta neprekinjeno rumeno črto.
Veliki pupki dve tretjini svojega življenja preživijo na kopnem, kjer ponavadi tudi prezimujejo. Na mrestišča prihajajo konec februarja ali v začetku marca, kjer se običajno zadržujejo do tri mesece. V obdobju parjenja samec vzpostavi začasen teritorij, s katerega odganja druge samce in dvori samicam. Samica po oploditvi odloži približno 200 jajc in vsakega posebej pazljivo ovije v list plavajoče ali potopljene vodne rastline. Iz njih se izležejo ličinke, ki aktivno plavajo v vodi in so zato lahek plen plenilcev, predvsem rib. Odrasli so aktivni pretežno ponoči, v vodi pa se pogosteje kot ostale vrste pupkov zadržujejo na dnu mlak med vodnim rastlinjem in na površino hodijo le po zrak.
Razširjenost
Osrednji del razširjenosti velikega pupka predstavljata Italija in Slovenija, prisoten pa je tudi v delih Avstrije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Madžarske in Češke. Veliki pupek je na projektnih območjih prisoten le v Sloveniji. Vrsta je v Sloveniji splošno razširjena.
Življenjski prostor
Veliki pupek je prebivalec raznolikih občasnih in stalnih, stoječih ali počasi tekočih voda z veliko vodnega rastlinja, v katerih ni rib. Pogosto ga najdemo v antropogenih habitatih, kot so na primer kamniti vodnjaki, cisterne in korita za vodo, mlake v kamnolomih in peskokopih, kali in mlake za napajanje živine. Za prisotnost velikega pupka je pomembno zadostno število primernih vodnih habitatov in ustrezen kopenski habitat, kot so na primer travišča, grmišča in mejice z veliko skrivališči.
Ogroženost
Vrsto ogroža vedno hitrejše izgubljanje primernih vodnih in kopenskih habitatov. Ker je veliki pupek zelo občutljiv na spremembe v kakovosti vode, je med najpomembnejšimi dejavniki ogrožanja čedalje večja intenzifikacija kmetijstva in onesnaženje voda s pesticidi, gnojili ter komunalnimi odplakami. Negativen vpliv na populacije ima izsuševanje ter zasipavanje vodnih habitatov in urbanizacija. Ogroža jih tudi naseljevanje rib, ki aktivno plenijo jajca, ličinke in odrasle osebke.
V Sloveniji je na projektnih območjih dinamika metapopulacij velikega pupka zelo odvisna od povezanosti mlak v mokriščih z okoliškmi gozdnimi habitati. Tu selitvene poti pupkov med gozdom in mokriščem sekajo glavne državne ceste, zato smrtnost na prometnih cestah zanje predstavlja veliko grožnjo.
Zanimivosti o velikem pupku
V času paritvene sezone samci velikih pupkov pod vodo dvorijo samicam. Samci se zberejo v skupine, izvajajo paritveni ples in izločajo feromone, ki po vodi potujejo do samic in jih še dodatno spodbudijo k parjenju. Ko samec uspe pritegniti pozornost samice, se odmakne od skupine in samica mu običajno sledi. Samica se mora nato med paritvenim plesom dotakniti samčevega repa. Samec šele nato odloži skupek semenčic (spermatofor) in samico vodi preko njega. Samica spermatofor pobere v kloako, kjer pride do notranje oploditve jajc. Po oploditvi samica odložena jajca vsakega posebej zavije v liste vodnih rastlin.
Veliki pupki se večino časa zadržujejo na kopnem, k vodnim habitatom pa se vsako leto vračajo v obdobju parjenja. Razlike med spoloma so najbolj opazne v času paritvenega obdobja, ko samci razvijejo visok in nazobčan hrbtni greben, ki se začne na glavinem delu med očmi in zaključi na koncu repa. Na repu samcev velikih pupkov lahko v tem obdobju opazimo značilno modro-belo progo, ki poteka vzdolž repa in ima pomembno signalno vlogo pri parjenju, ki poteka v temi.
