ZAKLJUČEN IZKOP PRVIH 10 NOVIH MLAK ZA PLAVČKE, DELA SE NADALJUJEJO

V začetku jeseni smo po pridobitvi vseh potrebnih dovoljenj in soglasij pričeli z izkopi mlak za plavčka (Rana arvalis) na Ljubljanskem barju. Mlake so bile načrtovane z mislijo na plavčkove zahteve: obsegajo večje plitvine za hitro ogrevanje vode spomladi, ter nekoliko globlje dele, ki zadržujejo vodo tudi v sušnih obdobjih, kar bo omogočalo uspešen zaključek razvoja njihovih paglavcev. S posegi želimo povečati razpoložljivost ustreznih razmnoževalnih habitatov in dolgoročno izboljšati stanje populacije plavčka na Ljubljanskem barju.

Izkop prvih 10 mlak je bil zaključen v preteklih dneh, dela na dodatnih lokacijah pa se bodo nadaljevala v prihodnjih tednih. V osrednjem območju razširjenosti vrste načrtujemo izkop treh novih mlak ter obnovo treh obstoječih mokrišč, ki bodo podprla obstoječo populacijo z dodatnimi in izboljšanimi habitati. Z mlakami na širšem območju razširjenosti vrste pa želimo zagotoviti primeren habitat za povečanje območja razširjenosti, ki ga vrsta na Ljubljanskem barju zaseda.

Z izkopom novih mlak želimo okrepiti stabilnost lokalnih populacij dvoživk – ne le plavčka, temveč tudi drugih vrst, ki si z njimi delijo življenjski prostor. Med njimi so predvsem veliki pupek, rosnica, sekulja, zelena rega, močvirska sklednica in številne vrste vodnih nevretenčarjev.

Skrb za kulturno dediščino

Pri vseh posegih na terenu je poleg ekipe Krajinskega parka Ljubljansko barje prisoten tudi arheolog. Celotno območje Ljubljanskega barja je namreč zaradi pogostih najdb iz vseh arheoloških obdobij od paleolitika do rimskega obdobja (med pomembnejše ostaline sodijo prazgodovinska kolišča) zavarovano kot arheološko najdišče državnega pomena. Arheološke raziskave ob gradnji so  tudi eden izmed pogojev za pridobitev kulturnovarstvenega soglasja. Doslej med deli ni bilo najdenih arheoloških ostalin.

Plavček – posebnež med rjavimi žabami  

Plavček (včasih imenovan tudi barska žaba) je redka in ogrožena vrsta rjavih žab. Odrasli osebki so rjave barve, s svetlim trebuhom in temnimi pikami na grlu. Posebej prepoznaven je v času parjenja, ko se samci za nekaj dni obarvajo intenzivno modro. 

Njihovo razmnoževanje poteka spomladi, ko se plavčki zadržujejo v vodi in so aktivni tudi podnevi. Po mrestitvi se odrasli osebki umaknejo v okoliška kopenska poletna bivališča, ki so v neposredni bližini mrestišč. 

Poleg izgube primernih habitatov plavčka močno ogrožajo tudi motnje na mrestiščih. Žabe so v času parjenja še posebej občutljive, njihova uspešnost razmnoževanja pa je močno odvisna od mirnega okolja. V zadnjih letih najbolj ogrožene lokacije opremljamo s posebnimi opozorilnimi tablami, ki obiskovalce območja odvračajo od dostopanja do najbolj ključnih vodnih habitatov.

Prenos znanja in nadgradnja izkušenj pri izkopih mlak

Z izvedbo novih izkopov za plavčka nadgrajujemo znanje in izkušnje, ki smo jih v preteklih letih pridobili v okviru projekta LIFE AMPHICON. Na Ljubljanskem barju smo pred pričetkom zadnjih izkopov uspešno vzpostavili že 50 novih vodnih habitatov za dvoživke, predvsem za velikega pupka in hribskega urha. V tem času smo izboljšali naše pristope k načrtovanju, izvedbi in upravljanju tovrstnih habitatov, kar zdaj prenašamo tudi na nova območja in druge ciljne vrste. V prihodnjem letu bomo pozorno spremljali, kako bodo nove mlake sprejele dvoživke in ali jih bodo uspešno kolonizirale.

Foto: M. Kržič