Loader

NA LJUBLJANSKEM BARJU SMO SE SREČALI S SKRBNIKI ZEMLJIŠČ

NA LJUBLJANSKEM BARJU SMO SE SREČALI S SKRBNIKI ZEMLJIŠČ

Za žabe in druge dvoživke, ki živijo na Ljubljanskem barju, Radenskem polju, v Jovsih in na Bohorju, smo v preteklih nekaj sezonah izkopali skupno že 115 novih mlak. Poleg ustreznih mrestišč pa so za preživetje dvoživk nujno potrebni ustrezni kopenski habitati, kjer večina vrst preživi večji del leta. Posebno pomembni so mokrotni travniki, ki jih dvoživke uporabljajo zlasti kot prehranjevalni habitat.

Na Ljubljanskem barju smo za namene varstva dvoživk odkupili slabih 16 ha zemljišč. Na njih smo izkopali 50 novih mlak, večji del zemljišč pa namenili izboljšanju naravovarstvenega stanja mokrotnih travnikov. Ti v evropskem merilu veljajo za enega najbolj ogroženih ekosistemov. Obsežne površine smo v preteklosti izgubili zaradi izsuševanja in urbanizacije. Mokrotni travniki izginjajo tudi zaradi vedno intenzivnejše kmetijske obdelave površin na eni in opuščanja rabe in s tem povezanim zaraščanjem na drugi strani. Svoje iz leta v leto opazneje dodajajo tudi podnebne spremembe.

Osrednji ukrep za njihovo izboljšanje je zlasti časovno prilagojena košnja. To za park pretežno izvajajo zunanji izvajalci, za del zemljišč pa smo z lokalnimi kmeti sklenili pogodbe o skrbništvu. Skrbniki zemljišč so v večini lokalni kmetje s čutom za ohranjanje narave. Zavezali so se k upoštevanju pogojev prilagojene rabe, npr. opuščanje gnojenja in paše, omejitev časa košnje in števila njenih ponovitev, puščanje nepokošenih pasov, sušenje odkosa na travniku, odstranjevanje invazivnih tujerodnih rastlinskih vrst ter na zemljiščih, oddanih v skrbništvo, ne bodo odstranjevali mejic in druge lesne vegetacije.

Nedavno smo organizirali srečanje, kjer smo se skrbnikom zahvalili za dosedanji trud, pregledali skupne dosežke in se pogovorili o izzivih, s katerimi se srečujemo. Srečanje smo izkoristili za utrjevanje partnerstva in iskanje načinov za dobro sodelovanje tudi v prihodnje. Veseli nas, da so se pripravljeni vključiti v proces doseganja naravovarstvenih ciljev zavarovanega območja in se jim ob tej priložnosti ponovno iskreno zahvaljujemo.

Foto: J. Tarman