PONOVNO SREČANJE

Hladnejši del leta, ko dvoživke mirujejo, je navadno bolj posvečen pisarniškemu delu. To je čas pisanja poročil in prispevkov, urejanja ter obdelave podatkov, načrtovanja ukrepov ter priprave na novo terensko sezono. Čeprav je večina dni v pisarni povsem običajnih in pogosto enoličnih, nas tudi pri analizi pridobljenih podatkov preteklih sezon, kdaj pa kdaj preseneti vznemirljiva novica. 

Ena takšna nas je razveselila pred nekaj tedni med pregledovanjem fotografij lanskoletnega monitoringa novo izkopanih mlak v Jovsih. Vsako ujeto žival smo namreč fotografirali in jo nato takoj spustili nazaj v okolje. Še posebej pazljivo smo fotografirali trebušno stran velikih pupkov, saj lahko na podlagi njihovega edinstvenega vzorca temnih lis na trebuhu in grlu ločimo osebke med seboj. Trebušne vzorce smo fotografirali tudi mladim pupkom iz vzrejne postaje tik pred izpustom v naravo.

In česa smo se tako razveselili?

Izkazalo se je, da se je eden izmed pupkov, ki smo ga 19. maja 2023 ujeli v Ortmannovo past za pupke izlegel, razvil in preobrazil v vzrejni postaji v Podsredi. Vsak osebek v vzrejni postaji je prejel ob izlegu tudi identifikacijsko številko in da je naključje še večje, smo ponovno ujeli pupka s št. 100, natanko devet mesecev po izpustu (19. 8. 2022). 

Anja pravi, da je že ob ulovu zaslutila, da bi ta pupek lahko bil eden izmed njihovih ‘rejencev’. Bil je namreč manjši od ostalih odraslih osebkov ujetih tistega dne, ujet pa je bil v sosednji mlaki od mlake, kamor smo leto poprej izpustili pupke iz vzreje. In ravno to je spodbudilo nadaljno preverjanje in primerjavo trebušnih vzorcev ulovljenega pupka z vsemi 166 trebušnimi vzorci pupkov izpuščenih v preteklem letu. Ker pa se lise na trebuhu z rastjo živali, še posebej v prvih letih rasti, še precej spreminjajo, smo se po najdenem potencialnem ujemanju o tem posvetovali še s strokovnjaki iz CKFF in drugih organizacij. Po pregledu literature razvoja pupkov in posvetovanju, smo prišli do zaključka, da gre res za ponoven ulov našega pupka. 

Pupek št. 100 je prvi pupek, za katerega lahko potrdimo, da je uspešno prestal zimske mesece in dodatna potrditev uspešnosti podporne vzreje v Podsredi. Upamo, da bo v prihodnjih sezonah takšnih srečanj še več.

Foto: A. Bolčina