MONITORING NOVIH VODNIH HABITATOV

V projektu LIFE AMPHICON smo skupaj izkopali ali obnovili 163 mlak. V času projekta preverjamo tudi njihovo uspešnost.V vseh mlakah izvajamo monitoring dvoživk, ki pa poteka v štirih stopnjah.

V začetku pomladi pregledamo vse novo vzpostavljene vodne habitate, če so v njih mreste odložile rjave žabe. Za njih bi skoraj lahko rekli, da so znanilke pomladi, saj so med prvimi živalmi, ki pridejo z zimskega počitka.

Po končani selitvi pričnemo s pregledom mlak za velikega pupka (Triturus carnifex). Najprej mlake pregledamo, če so na rastlinah prisotna jajca pupkov. Ob koncu vizualnega pregleda mlak vanje nastavimo še pasti za pupke. Vrše ostanejo v mlakah približno 48 ur. Vsak dan jih pregledamo in si zapišemo, kaj smo ujeli. Živali, ki se ujamejo fotografiramo in takoj spustimo nazaj na mesto ulova. Če se ujame veliki pupek, poslikamo tudi njegovo trebušno stran, saj lahko po unikatnih vzorcih trebuha žival prepoznamo, če jo kdaj ponovno ujamemo.

V začetku poletja mlake ponovno pregledamo in preverimo, kakšna je uspešnost razmnoževanja naših ciljnih vrst, hribskega urha (Bombina variegata) in velikega pupka (Triturus carnifex). Mlake vzorčimo z ročno vodno mrežo in preverjamo prisotnost ličink dvoživk. Preverjamo tudi  ali so v mlakah prisotne ribe, saj bi le-te lahko zmanjšale število jajc in ličink v vodi.

Ob koncu poletja izvedemo še zadnji pregled vodnih habitatov. Takrat nas zanima predvsem, koliko ličink se je uspešno preobrazilo za življenje na kopnem. Mlake ponovno vzorčimo z vodno mrežo. Zapišemo si tudi morebitno prisotnost rib in višino vodostaja v mlaki.

S spremljanjem stanja v mlakah skozi celotno sezono lahko ugotovimo, katere mlake so uspešno narejene/izkopane/vzpostavljene in katere bi morda potrebovale še kakšne izboljšave. V prihodnjih letih bomo mlake po potrebi vzdrževali, da se ne zarastejo popolnoma in jih ohranjali v stanju, ki je najbolj primeren za razmnoževanje dvoživk.

Foto: P. Golob