Delavnica o varstvu dvoživk za gozdarje

V četrtek 1. oktobra 2026 smo v Kozjanskem parku izvedli delavnico Varstvo dvoživk v gozdnem prostoru, ki sta jo organizirala JZ Kozjanski park in Center za kartografijo favne in flore v okviru projekta LIFE Ohranjanje dvoživk in obnova njihovih habitatov (LIFE AMPHICON). Dogodek je potekal v Interpretacijskem centru »V sadovnjaku« na Gradišču pri Podsredi in na Bohorju.

Delavnica, ki je bila namenjena prenosu dobrih naravovarstvenih praks v operativno gozdarstvo, je na  primeru varstvenih ukrepov za hribskega urha (Bombina variegata) na Bohorju obravnavala pomen in možnosti povezovanja ukrepov za varstvo dvoživk in gospodarjenja z gozdovi v Republiki Sloveniji.

Dogodka so se poleg predstavnikov JZ Kozjanski park in Centra za kartografijo favne in flore udeležili tudi predstavniki Zavoda za gozdove Slovenije (OE Brežice in OE Celje), družbe Slovenski državni gozdovi in Zavoda RS za varstvo narave (OE Celje in OE Novo mesto).

Na začetku smo v sklopu dveh predavanj udeležencem najprej predstavili projekt LIFE AMPHICON, pomen dvoživk, njihovo vrstno pestrost in ekologijo. Opredelili smo dejavnike ogrožanja dvoživk in predstavili naravovarstvene ukrepe, ki so na voljo za njihovo varstvo. Poudarjen je bil tudi pomen gozda kot pomembnega življenjskega prostora, ki dvoživkam omogoča razvoj in življenje v različnih letnih časih, ter nujnost povezanosti vodnih in kopenskih habitatov za preživetje dvoživk. Podrobneje smo predstavili ukrepe za izboljšanje ohranitvenega statusa hribskega urha (B. variegata)  na projektnem območju Bohor.

Po prigrizku je sledil terenski del delavnice, kjer smo si  varstvene ukrepe za  hribskega urha  na Bohorju ogledali v živo. Vrsto na tem območju ogroža predvsem majhno število mrestišč, ki med seboj niso ustrezno povezana. V projektu smo zato za to vrsto izkopali 30 novih mlak – sedem smo si jih ogledali v sklopu delavnice.

Na delavnici Varstvo dvoživk v gozdnem prostoru smo si izmenjali mnenja in izkušnje glede varstva dvoživk v gozdovih Slovenije, se pogovarjali o izzivih pri ohranjanju obstoječih in vzpostavljanju novih vodnih teles v gozdnem prostoru, tehtali možnosti sodelovanja lastnikov gozdov in izvajalcev pri izvajanju ukrepov ter nujnosti sodelovanja med različnimi deležniki (revirni gozdarji – lastniki gozdov – izvajalci ukrepov v gozdovih – naravovarstveniki – strokovnjaki za posamezne vrste – …).

Varstvo dvoživk v gozdnem prostoru se v Sloveniji trenutno izvaja posredno preko zagotavljanja biotskega ravnovesja in ohranjanja biotske raznovrstnosti, ki sta določena z Zakonom o gozdovih. Temu je prilagojeno tudi gospodarjenje z gozdovi, ki je v Sloveniji sonaravno, trajnostno in večnamensko. Dvoživke so posredno varovane tudi z ukrepi za vzdrževanje in izboljšanje življenjskega okolja prostoživečih živali oziroma vzdrževanjem vodnih virov oz. mokrišč in njihovo vzpostavitvijo, ki jih narekuje Pravilnik o varstvu gozdov. V zasebnih gozdovih in drevesnicah so za izvajanje tovrstnih ukrepov na voljo spodbude v obliki sofinanciranja iz proračuna RS (Pravilnik o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove). Delež sofinanciranja je višji v gozdovih na območjih Natura 2000.  

Neposredno so ukrepi za ciljne vrste dvoživk in njihove habitate v gozdovih, ki se nahajajo na območjih Natura 2000, določeni v Programu upravljanja območij Natura 2000 (PUN). Gozdarjem so pri izvajanju ukrepov varstva narave v gozdovih lahko v pomoč številna izobraževalna gradiva, ki so prosto dostopna na spletu (https://natura2000.gov.si/na-terenu/gozdarji-za-naturo-2000/) – na delavnici smo predstavili Priročnik za vzdrževanje in izdelavo vodnih virov v gozdu.

Vsem udeležencem se zahvaljujemo za udeležbo na delavnici in aktivno sodelovanje.

Foto: E. Jevšnik, A. Kavčič