Uspešno smo zaključili jesenski monitoring dvoživk na cestah v letu 2020

Dvoživke se selijo med različnimi habitati, ki so pomembni za njihovo preživetje. Najbolj opazne so spomladanske selitve k mrestiščem, ko se osebki nekaterih vrst skoraj istočasno odpravijo na pot. Jesenska selitev dvoživk v prezimovališča poteka bolj razpršeno in v različnih časovnih obdobjih. Ceste pogosto sekajo njihove ustaljene selitvene poti, zato v spomladanskem in jesenskem obdobju prihaja do povozov dvoživk.

Na cestnih odsekih znotraj projektnih območij, kjer prihaja do množičnih povozov dvoživk, bomo v okviru projekta vzpostavili trajne ukrepe, ki vključujejo podhode in varovalne ograje. Varovalne ograje dvoživkam preprečujejo dostop na cestišče in jih hkrati usmerjajo v podhode, preko katerih lahko čez vse leto nemoteno prehajajo med različnimi habitati.

Za opredelitev najprimernejših lokacij za umestitev trajnih ograj in podhodov na cestah se monitoring dvoživk na cestah izvaja v spomladanskem in jesenskem času. Spremljanje jesenskih selitev na projektnih območjih je še posebej pomembno, saj so rezultati najnovejših raziskav selitev velikih severnih pupkov pokazali, da so v tem obdobju na cestah zabeležene najvišje aktivnosti. Predvidevamo, da to velja tudi za ciljno vrsto projekta, velikega pupka. Med pregledom cest v jesenskem obdobju pogosto opazimo mlade osebke, ki se po uspešni preobrazbi selijo v prezimovališča.

Jesenske selitve v letu 2020 smo spremljali na treh cestnih odsekih na Ljubljanskem barju ter cestnem odseku na Radenskem polju. Delo je potekalo 5 noči, ko so bile vremenske razmere ugodne za selitev dvoživk. Na obeh projektnih območjih smo na cestah zabeležili aktivnost obeh ciljnih vrst – velikega pupka in hribskega urha ter drugih vrst, ki so prisotne na območjih in se v tem obdobju selijo v prezimovališča (zelena rega, rosnica, sekulja, navadni pupek, navadna krastača in zelene žabe). Na Ljubljanskem barju smo na cestah popisali skoraj 1200 dvoživk med katerimi je bil najpogostejši navadni pupek, na Radenskem polju pa skoraj 2900 dvoživk, med katerimi je prevladovala navadna krastača.

Foto: Tina Stepišnik, Katarina Drašler